POSKRBITE ZA TO, DA SE KDAJ LOTITE ČESA, KAR SE VAM ZDI TOTALNO NEPREDSTAVLJIVO ALI NEMOGOČE

Nik Škrlec, vsestransko nadarjen, priljubljen slovenski igralec, televizijski voditelj in ustvarjalec vsebin na Youtube kanalu, je s svojo radovednostjo in znanjem navdušil tudi nas, učenke in učence, ki smo imeli ob zaključku Prešernove bralne značke možnost spremljati njegovo predstavo in ga bolje spoznati. Njegov obisk je na naši šoli povzročil kar malo evforije, saj je po predstavi še skoraj eno uro delil avtograme.

Tudi nama, šolskima novinarkama, je namenil nekaj časa, da smo se pogovarjali o njegovem delu, uspehih in o vsem, kar ga zanima. Tudi sami sva si ogledali več njegovih videoposnetkov z različnimi izzivi in sva veseli, da sva ga lahko spoznali v živo. Nik je predvsem zelo zabaven in zgovoren sogovornik.

Nik Škrlec, najlepša hvala, da ste si vzeli čas za ta intervju. Vaša predstava je bila zelo zabavna, mi smo zelo uživali. Kako pa vam je nastopati pred osnovnošolci? Smo zahtevno občinstvo?

Hvala za povabilo, tudi jaz sem zelo užival danes. Najbolj zahtevno pri takem nastopu je dejstvo, da sem danes nastopal za celotno šolo, torej od 1. do 9. razreda. In to pomeni, da različne starosti učencev in učenk zanimajo različne stvari, pa tudi pozorni so vsak na eno svojo zanimanje, na to, kar njih pritegne, tako da je moja naloga v takih primerih, to da poskušam  vsakemu ponuditi nekaj. In upam, da je bilo za vsakega nekaj.

 
Pa če se vrnemo še malo v vaše šolske klopi. Kakšen ste bili kot osnovnošolec?

Jaz mislim, da radoveden, rad sem raziskoval nove stvari, se učil stvari, ki niso bile nujno del šolskega načrta, pa še kaj zraven. Veliko sem bral. Že takrat so me zanimale cirkuške veščine, takrat sem se prvič začel učiti hoje po vrvi  ali pa žongliranja, takih zanimivih motoričnih spretnosti.

Kateri učni predmet vam je bil v šoli najljubši in kateri najmanj ljub?

Mogoče sem imel najraje v osnovni šoli angleščino, ker mi je dobro šla, ker sem takrat veliko risank in serij na Discovery chanelu, drugih kanalih pa tudi na internetu pa na računalniku  gledal v angleščini. Zelo všeč mi je bila tudi slovenščina, ker sem že takrat vedel, da želim postati  igralec in poezija me je od nekdaj zelo pritegnila in zanimala. Rad sem imel tudi govorne nastope, čeprav je ena mojih bolj strašnih izkušenj nastopa ravno nastop recitacije Povodnega moža, ko sem se čisto izgubil in nisem vedel, kako gre naprej, pa sem potem dobil še enkrat priložnost, da sem to popravil. Če bi pa moral izbrati predmet, ki mi je bil najtežji, je bila to nemščina, ker z njo nisem imel nobenega stika, to je bil moj drugi tuji jezik in mi je žal, da takrat nisem delal več pri nemščini, kar me pa danes zelo zanima.

S čim se trenutno največ ukvarjate?

Trenutno zaključujem s pisanjem knjige o spominu oziroma tehnikah pomnjenja, ki bo izšla aprila 2025, tako da smo zdaj pred tem, da 15. maja oddam prvi osnutek celotne knjige. Zelo veliko časa sem posvečal in posvečam svojemu Youtube kanalu, raziskujem neke različne tipe videov, ki mene zanimajo, ki so zanimivi publiki. Tako da recimo, da sem razpet med knjižnim medijem in spletnim medijem.

Kaj pa radi počnete v prostem času?

V prostem času res zelo rad berem, veliko berem, zadnje čase tudi na elektronskih bralnikih pa v kakšnih tujih jezikih, ker me zanima bolj strokovna literatura. Zelo rad poslušam zvočne knjige v avtomobilu ali pa tudi kdaj doma. Sicer pa zelo rad hodim na koncerte in zadnje čase se v prostem času učim igrati klavir. Pa seveda ukvarjam se s papagajem, to je kar obvezen del dneva zame.

Vemo, da ste bili prvak v pomnjenju poštnih številk, skoraj prvak v sestavljanju Rubikove kocke na en vdih pod vodo in še v čem. Kako to, da se lotite takšnih izzivov in kje dobite ideje zanje?

Mene je v srednji šoli zelo začel zanimati spomin ali natančneje, kako bi ga lahko izboljšal, ker se mi je zdelo, da je moj spomin precej slab. Hotel sem malo časa za učenje kemije, me ni toliko pritegnila, ampak vseeno ohranjati dober učni uspeh, pa je bila zame šola en tak zabaven izziv, ki sem ga hotel še bolje delati, in takrat sem začel raziskovati tehnike pomnjenja. Ker za vsako stvar verjamem, da obstajajo različni pristopi, ki nam lahko pomagajo, da nekaj izboljšamo. Odkrivam, da je čisto enako pri stvareh, ki so miselne narave, kot so spomin, branje, raziskovanje. In odkar sem to odkril, v bistvu ves čas razvijam različne tehnike pomnjenja, ki mi potem pomagajo pri takih podvigih, tudi v življenju in poklicu. Spomin je meni zelo fascinanten, še bolj mi je pa zanimivo, kako ga lahko izboljšamo, ker je to polje skoraj neskončno.

Na Youtubu imate svoj kanal, ki ima več kot 23000 naročnikov, vaši posnetki pa ogromno ogledov.  Kje dobite ideje za teme, vsebine videoposnetkov?

Večino časa sem svoj Youtube kanal ustvarjal tako, da je bil moje prostočasno zanimanje, se pravi sem snemal stvari, ki bi jih tudi jaz rad gledal ali pa ki so bile meni zanimive. Ravno letos pa sem z ekipo poskušal ustvariti tudi kakšne videoposnetke, ki niso samo nujno to, kar bi mene zanimalo, ampak to, kar zanima moje gledalce in gledalke, tako da smo v tem letu zdaj, v šestih mesecih, v pol leta, če sem čisto natančen vsak teden objavljal en video, poskušal odpreti različne teme, da bi videl, kaj je bilo nam zabavno delati in kaj je zanimivo gledalcem. In zdaj imamo za naslednjo sezono Youtube kanala ogromno zanimivih informacij in podatkov, na podlagi katerih se bomo odločili, kako to ustvarjati naprej. Ampak je pa zame na internetu še vedno zelo pomembno to, da delam reči, ki so meni zanimive. Mislim, da je to predpogoj vedno.

Ali imate pomočnike, da vam pomagajo pri ustvarjanju vsebin?

Na začetku sem svoj Youtube kanal ustvarjal čisto sam, vse sem pisal, montiral in snemal sam. V tem zadnjem letu pa zato, ker smo poskušali res en video na teden se mi je pridružil še en sodelavec in še ena sodelavka, polovično, s katerima smo poskušali to narediti, ker je to zelo zahtevno. Zdaj se bom pa spet vrnil na manj pogosto objavljanje, ker spet ostajam sam.

Kako na vaše delo gledajo vaši starši? Ali imajo čas, da sledijo vsem vašim projektom?

Ne vem, če imajo čas, da sledijo vsemu, me pa pri vsem podpirajo, za kar sem hvaležen. Velikokrat tudi ko sem bil mlajši, sem dobil tudi kakšne ideje, ki so se na prvi pogled res zdele popolnoma neumne, pa sem postavljal doma na dvorišču vrv za hojo po njej ali pa sem prosil mamo, da mi je sešila ogromne hlače za hodulje, ker jih drugače nisem mogel dobiti ali pa so me starši vozili na različne krožke ali dejavnosti. Tako da sem vesel, da so me ves čas in me še vedno podpirajo.

Za hišnega ljubljenčka imate papigo Naceta. V videoposnetkih ste pokazali, kako zanj skrbite – kako to, da ste se odločili, da boste imeli za hišnega ljubljenčka ravno papigo?

Papagaji so zelo zahtevni hišni ljubljenčki. Moramo poskrbeti, da jim ni dolgčas, da so stimulirani pa da imajo priložnost, da uporabijo vse svoje veščine, ki jih imajo, tako miselne, kljun, krila in vse. In to je bil zame zelo zanimiv izziv, poleg tega pa mi je papagaj všeč, ker govori, pa ni nujno, da vsaka papiga govori. Pa zato ker omogoča malo drugačno raziskovanje spet učenja, tako kot sem v nastopu poskušal poudariti, me tudi papagaj ves čas uči tega, kako se lotiti nečesa novega. Ker jaz pa svojega papagaja poskušam pripraviti na vse nove situacije, tudi potuje z nama, gre z nama na morje, pa hodi z mano na sprehode po Tivoliju, kar pomeni, da je treba z njim zelo veliko delati in biti do njega prijazen, ker so papagaji zelo bojazljivi in tudi kar zamerljivi. In on me uči tudi prijaznosti in vztrajnosti do sebe.

Na kateri dosežek v življenju ste najbolj ponosni?

Jaz bi rekel, da sem najbolj ponosen na vse trenutke, ko sem se odločil za nekaj, kar je bila v tistem trenutku nekomu drugemu strašna ali prelomna odločitev. To so vsi trenutki, ko sem ponavadi kakšen projekt ali zaposlitev pustil, ko sem rekel, ne, jaz bi pa rad poskusil še nekaj drugega, ko sem ustanovil kaj svojega, poskusil kaj svojega, razvil kak projekt, nazadnje je taka stvar zagotovo bila turneja z mojo gledališko predstavo Zdrava pamet po Sloveniji, na kar sem zelo ponosen, ker je bila moj najobsežnejši projekt v lastni režiji. Bi pa rad v prihodnosti razvijal podobne, kot sem že rekel, zdaj pišem knjigo, razvijam eno zgodbo za eno mladinsko detektivko, pa bomo videli, kam bo vse to pripeljalo.

Kaj bi želeli sporočiti nam, otrokom in najstnikom? Ali imate kakšen nasvet, kakšno vodilo, ki bi nam ga predali?

Velikokrat želimo starejši mlajšim svetovati, naj sledijo sebi; poslušajte sebe, počnite vse, kar vas zanima. Meni pa se zdi, da ko sem bil vaših let, nisem nujno vedel, kaj točno me zanima. Zato je moj nasvet, da poskrbite za to, da poizkusite čim več stvari, sebe spoznate v različnih okoliščinah, da se kdaj lotite česa, kar se vam zdi totalno nepredstavljivo ali pa nemogoče ali pa da se kdaj lotite česa, za kar mogoče ne vidite neposrednega smisla, ampak predvsem, da raziskujete sebe in svojo okolico in boste na tak način dobili največ zanimivih, koristnih uvidov zase v prihodnosti. Mislim pa, da je res pomembno, da se znamo poslušati in slediti sebi, čeprav je to včasih težko in včasih ne vemo, kaj to pomeni, ampak to odkrijemo čez čas.

Najlepša hvala še enkrat za vaš čas. Želimo vam še naprej veliko ustvarjalnega navdiha, mi pa vas bomo še naprej spremljali.

Hvala za pogovor, lep pozdrav vsem bralkam in bralcem.

Intervju sva pripravili in izvedli Ajda Kovačič (7. b) in Tea Močnik (7. a)