LJUDJE LAHKO ČEBELAM POMAGAMO S SAJENJEM MEDOVITIH RASTLIN

Slovenci in tudi naš kraj, Cerklje na Gorenjskem, smo od nekdaj povezani s čebelami in čebelarjenjem. Tudi na naši šoli se vsako leto pogovarjamo o pomenu čebel in njihovi pomembni vlogi v naravi. Leta 2023 je bila naša šola izbrana na razpisu PRVA Osebna zavarovalnica in Čebelarske zveze Slovenije ter je prejela učni čebelnjak, ki ponosno stoji pred šolo in učence opominja na povezanost čebel in človeka. Lansko poletje so naše kraje hudo prizadele poplave – narejeno je bilo veliko škode v naravi in na objektih. Medtem ko je šolo in njene prostore poplavilo, je bilo šolskemu čebelnjaku prizaneseno. Nas pa zanima, kako poplave in druge posledice podnebnih sprememb vplivajo na čebele in njihovo delo v naši okolici in širše.

 

O tem je potekal pogovor z Borisom Jerebom, ki je tudi član Čebelarskega društva Cerklje na Gorenjskem in član Čebelarske zveze Slovenije. S čebelarstvom se ukvarja že skoraj 20 let, kot mentor čebelarskega krožka na omenjeni šoli pa že 12. leto. Skrbi za tri čebelnjake, šolskega, društvenega in svojega.

 

 

Ljudje so od nekdaj povezani s čebelami, tudi na Slovenskem imamo bogato dediščino čebelnjakov, čebelarskih muzejev in izučenih čebelarjev, celo prvega učitelja čebelarstva na dunajskem cesarskem dvoru, Antona Janšo, – kaj pa vas glede čebel najbolj navdušuje?  

Čebelarstvo  je na Slovenskem prisotno že kar nekaj časa. Nekoč je bilo veliko kmetij, ki so bile po Sloveniji zelo razširjene in v tistem času ni bilo sladkorja, zato so si kmetije pomagale z medom, če pa so hotele imeti med, so morale imeti čebelnjak. Zato je ta zgodovina zelo zaznamovala Slovenijo in se mi zdi pomembno, da jo ponesemo tudi naprej.

 

Zakaj se vam torej zdi pomembno prenesti znanje o čebelah in čebelarstvu na mlajše generacije ter voditi krožek o čebelarjenjem na naši šoli?

Čebele so zelo pomembne kot opraševalke in v tem času so ogrožene, zato brez čebelarja ne morejo preživeti več kot eno leto. Zdi se mi tudi, da je trenutno v naši državi problem to, da so čebelarji večinoma starejši, upokojenci, ki počasi odhajajo, zato je pri mladih zelo dobrodošlo čebelarjenje. Tudi na tržišču je vedno več povpraševanja po medenih izdelkih in menim, da je to lahko tudi odlična priložnost za mlade čebelarje, da se tega poklicno lotijo. Je sicer res, da so zaradi klimatskih sprememb leta po količini pridelka res nekoliko različna, vendar verjamem, da to ne sme biti ovira.

 

Kaj po vašem mnenju najbolj najbolj ogroža čebele?

Najbolj jih ogroža zajedavec varoja, bolezen se imenuje varoza in to je tudi glavni razlog, zakaj v naravi čebele v naši državi ne morejo pobirati. Ta zajedavec ni avtohtone vrste, ampak je prišel od drugod in naše čebele niso prilagojene. V tistih deželah, od koder izhaja, nekako sobivajo s čebelami, pri nas pa bo, če čebelar ne skrbi za zatiranje tega zajedavca, čebelja družina v najmanj v dveh letih propadla.

 

Avgusta se začne novo čebelarsko leto, čebele se začnejo pripravljati na zimo, pomembna je tudi vloga čebelarja, ki mora poskrbeti za čebele. Ali so poplave vplivale na delo čebel in vaše delo z njimi?

Trditev, da se avgusta začne novo čebelarsko leto, drži, marsikdo misli, da se začne z začetkom januarja. Čebelarska sezona se namreč zaključi z zadnjo pašo oziroma z zadnjim medom, ki ga pri čebelah lahko dobimo in to je relativno okoli julija ali pa avgusta, odvisno od tega, kje čebele so in kakšna je paša, vendar je takrat največja čebelarjeva skrb, kako zazimiti čebele,  da bodo preživele zimo. Pogoja sta dva – enega sem že prej omenil, in sicer zajedavec varoja, ki ga je treba uničiti že v jesenskem času, in druga skrb je hrana, da jo bodo torej čebele imele dovolj čez celo zimo.

 

Poleg poplav, ki so Slovenijo hudo prizadele v avgustu 2023, opažamo številne druge klimatske spremembe, kot so krajše in milejše zime, višanje temperature vode in zraka, suša – katere podnebne spremembe vi opažate, najbolj vplivajo na delo čebel?

Tukaj bi omenil dve stvari, prvo, da je prišlo do spremembe kmetijskih praks, kar sicer ni povezano s klimatskimi spremembami, ampak kmetje veliko prej kosijo travo in s tem čebele nimajo možnosti nabirati cvetnega prahu, ker ni cvetov. Če pa se omejim na klimatske spremembe, pa je v zadnjih letih res vsako leto nekaj posebnega, lani smo imeli spomladi dokaj dober začetek, saj je bilo toplo in so čebele začele prinašati hrano, potem pa so se klimatske spremembe res spremenile, bilo je hladno in veliko dežja. Če pa pogledamo leto prej, se pravi leto 2022, pa je bilo ravno obratno – pomlad je bila hladna in deževna, skratka nemogoča za čebele, poletje pa je bilo sušno.

 

Čebele so opraševalke in tako pripomorejo k pridelavi hrane. Kako lahko ljudje pomagamo čebelam – tisti, ki se ukvarjate s čebelarjenjem, in tisti, ki se s tem ne ukvarjajo?

Tisti, ki se ukvarjamo s tem, in tisti, ki se ne, lahko pripomoremo s sajenjem medovitih rastlin oziroma dreves. Tudi klimatske spremembe in razni zajedavci nam uničujejo tako čebelnjake, kot pašnike čebel, npr. gozdne sestave. Pri nas namreč tudi kostanja v naši neposredni bližini več ni, kar je vidno tudi na pridelku, saj kostanjevega medu čebele pridelajo bistveno manj. Kar hočem reči je, da če bodo nemedovite rastline zamenjale medovite, pridelka ne bo več. S tem se zadnje čase ukvarja tudi Čebelarska zveza Slovenije, ki medovite rastline posaja na različnih koncih Slovenije. Potekajo tudi razne akcije in pobude kmetom, da bi vsaj na določenih površinah kosili kasneje.

 

Česa bi si z vidika čebelarja želeli za prihodnost?

Z vidika čebelarja bi si precej želel dobre paše skozi celo leto in ugodne vremenske razmere, da bi čebele lahko opravile svoje delo, kot ga znajo.

 

Hvala za zanimiv intervju in vaš čas.

 

(Visited 50 times, 1 visits today)

Morda vam bo všeč tudi...