OTROCI NE BI SMELI BITI LAČNI

OTROCI NE BI SMELI BITI LAČNI

(spis)

Meni se zmeraj smilijo otroci in odrasli, ki nimajo nič hrane in vode. Zato vam bom povedala, kako otroci preživljajo svoje otroštvo v Afriki.

Vsak dan, ko vstanejo, so zelo žejni in lačni. Nimajo niti toliko vode, da bi se umili. Hrane pa ravno toliko, da na dan dobijo en krožnik riža. Čez da se pogovarjajo in če pride kakšen misijonar, so ga zelo veseli, saj z njim molijo in se igrajo različne igre. Tam imajo tudi maše, po tri na dan. Ampak tega so zelo veseli, saj tam pojejo in se zabavajo. Izrazila bom tudi svoje mnenje o tem, kaj bi morali narediti mi. Mislim, da bi vsak izmed nas moral dati nekaj denarja ali hrane. Za njih bi tudi lahko molili. Lahko bi jim celo podarili nekaj igrač, s katerimi se ne igramo več. Predvsem pa bi morali voditelji držav poskrbeti za to, da si ljudje lahko sami pridelujejo pridelke in zadostno količino hrane. To lahko storijo tako, da jim omogočijo namakalne sisteme in šolanje otrok. Koristno bi bilo tudi, da bi odrasle izobrazili, kako pridelovati hrano, kako delati izdelke ter kako poskrbeti zase. Na ta način bi si lahko pomagali sami in tako ne bi bili odvisni od drugih.

S tem bi lahko preprečili revščino in žalost otrok.

Katra Močnik, 5.b